2. del vaj

Pri lastnem zasebnem produktu gledamo proizvod, ki nastane v gospodarski enoti, ki ga proizvaja, torej Sonček, zato je njegov lastni zasebni produkt 11. Pri družbenem proizvodu pa uporabimo formulo P družbeni = P lastni zasebni +/- P tuji zasebni +/- sprememba premoženja +/- sprememba potro&scaron;nje. V tem primeru je to: Pd = 11 (zasebni produkt podjetja Sonček) &ndash; 5 (tuji zasebni produkt Sončka oz. lastni zasebni produkt soseda Petra; ker je ta produkt negativen, ga od&scaron;tevamo) &ndash; 3 (sprememba potro&scaron;nje &ndash; parka; ker je ta sprememba negativna, jo od&scaron;tevamo) - 2 (sprememba premoženja &ndash; hi&scaron;e; ker je ta sprememba negativna, jo od&scaron;tevamo) = 11 - 5 - 3 - 2 = 1. Njegov lastni zasebni P je torej 11, družbeni P pa 1. Tu bodi pozoren na negativni predznak! Za dodatno ponovitev tutorji priporočamo &scaron;e <a href="https://youtu.be/Rj78kPkyZ9w" target="_blank" rel="noopener">videoposnetek eksternalije</a>.

Podjetje Sonček proizvaja pi&scaron;kote, in sicer 11 enot. Sosed Peter ima sadovnjak, in emisije iz Sončka zmanj&scaron;ajo njegov produkt za 5 enot. Poleg tega se je uporaba bližnjega parka zmanj&scaron;ala za 3 enote, prav tako pa tudi vrednost okoli&scaron;kih hi&scaron;, in sicer za 2 enoti. Kak&scaron;en je lastni zasebni produkt Sončka, in kak&scaron;en je njegov družbeni proizvod?

Eksternalije - družbeni produkt

Pri tujem zasebnem produktu se fokusiramo na spremembo proizvoda drugih gospodarskih enot (sla&scaron;čičarna je gospodarska enota). Za dodatno ponovitev tutorji priporočamo &scaron;e videoposnetek eksternalije: https://youtu.be/Rj78kPkyZ9w.

Miha je odprl avtomehanično delavnico. V njegovi bližini je priljubljena sla&scaron;čičarna, ki pa je od odprtja Mihove delavnice začela izgubljati stranke, saj delavnica povzroča preveč hrupa in strankam ni več v&scaron;eč ambient v sla&scaron;čičarni. Izguba produkta sla&scaron;čičarne za Miho predstavlja:

Pri tujem zasebnem produktu se fokusiramo na spremembo proizvoda drugih gospodarskih enot (sla&scaron;čičarna je gospodarska enota). Za dodatno ponovitev tutorji priporočamo &scaron;e <a href="https://youtu.be/Rj78kPkyZ9w" target="_blank" rel="noopener">videoposnetek eksternalije</a>.

Pri spremembi potro&scaron;nje gre za spremembo v proizvodnih procesih, ki niso evidentirani, npr parki, ceste itd. Za dodatno ponovitev tutorji priporočamo &scaron;e <a href="https://youtu.be/Rj78kPkyZ9w." target="_blank" rel="noopener">videoposnetek eksternalije</a>.

Jože je odprl avtopralnico. V njegovi bližini je park, ki pa ga je zaradi motečega hrupa avtopralnice začelo obiskovati vse manj ljudi. Gledano z Jožetovega družbenega premoženja ta sprememba pomeni:

Krivulja 1 predstavlja MS družbe, krivulja 2 pa MS gospodarske enote. Posledično je točka A optimalna količina proizvodnje za družbo, točka B pa za gospodarsko enoto. V primeru negativnih eksternalij vidimo, da je ta optimalna k za GE večja od optimalne k za celotno družbo. Za dodatno ponovitev tutorji priporočamo &scaron;e <a href="https://youtu.be/Rj78kPkyZ9w" target="_blank" rel="noopener">videoposnetek eksternalije</a>.

Gospodarska enota ima negativne eksternalije. Krivulji 1, 2, in točki A, B na spodnjem grafu predstavljajo: (SLIKA 12)

Eksternalije

Razlikuj med ekonomskim načelom in načelom blaginje. Ekonomsko načelo se osredotoča le na ekonomske koristi, medtem ko se pri načelu blaginje ekonomske koristi (po navadi ne najbolj optimalne) kompenzirajo z neekonomskimi, da dosežemo na&scaron;o subjektivno maksimalno blaginjo (npr. na&scaron; prijatelj je odprl svoj butik oblačil, namesto da bi si nekje drugje kupili enako kvalitetna in cenej&scaron;a oblačila, bomo oblačila kupili pri njemu, ker bi radi spodbujali njegov podjem.)

Ekonomsko načelo in načelo blaginje

Rentabilnost je merilo uspe&scaron;nosti gospodarjenja.
Primer: rentabilnost kapitala nam pove, koliko zaslužimo na enoto vloženega kapitala.
Rentabilnost kapitala: D/K.
D = c x P
D je dohodek, ki je zmnožek c in P. c predstavljajo cene produkta P.
Primer: Koliko dohodka smo dobili od proizvoda (npr. Lahko naredimo 100 levih čevljev, pa jih ne bomo mogli prodati, ker ljudje potrebujejo tudi desni čevelj).
Za dodatno ponovitev tutorji priporočamo &scaron;e videoposnetka:
Gospodarsko odločanje: <a href="https://youtu.be/TcezYRDJieE" target="_blank" rel="noopener">re&scaron;evanje računske naloge iz II dela knjige</a>. Gospodarsko odločanje II: <a style="color: rgb(35, 111, 161);" href="https://youtu.be/uP4xQTbpLa4" target="_blank" rel="noopener">re&scaron;evanje računske naloge iz II dela knjige</a>.

<h2>Kateri kazalnik podjetniku pove, ali je bil pri gospodarjenju uspe&scaron;en?</h2>